Jezik / Language



Ustanova Toma Križnarja
Turistična 4
4202 Naklo

Za zaščito domorodnih ljudi v Nubskih gorah so zdaj najbolj pomembne "leteče kamere." Prosim, donirajte za postprodukcijo novega dokumentarnega filma o letečih kamerah, ki ga od januarja 2013 snemamo v Nubskih gorah.

Leteča kamera

Ustanova, ki jo je ustanovil Tomo Križnar s podporniki, producira dokumentarne filme in knjige, ki imajo cilj pridobiti zavest človeštva o pomenu video nadzora področij v konfliktih. Še posebej pa osveščajo o nasilju nad staroselskimi ljudstvi.

                   TRR:
    SI56 0510 0801 3175 987
                   BIC:
             ABANSI2X

Sredstva lahko prispevate tudi tako, da kupite

KOLEDAR 2019

 
 

 

 

 

Humanitarna ustanova H.O.P.E.

Letališka cesta 29
1000 Ljubljana


Donacije za kamere in internet
TRR:
   SI56 6100 0000 1966 537 BIC: HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Internet in kamere 

Donacije za vrtalno napravo:

TRR:
SI56 6100 0000 1846 742
BIC: HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Vrtalna naprava 

Ustanovo je po vrnitvi iz Darfurja ustanovil Klemen Mihelič s podporniki. Namen ustanove je zbiranje prispevkov za nakup in dostavo mobilne vrtalne naprave za vodo v Darfur ter prispevkov za video nadzor konfliktnih območij v obliki miniaturnih video kamer, mini prenosnikov in satelitskih anten za internet. 

Obe ustanovi tesno sodelujeta. 

 
Klemen Mihelič predstavlja miniaturne kamere ženskam v taborišču na čadsko-sudanski meji

Celoten film
Eyes and Ears of God
na YouTube

Sponzorji:


Novice:

************************************************************************************************************************
Koledar 2019

V času snemanja žrtev nove množične lakote v Nubskih gorah januarja letos sva skozi objektive najinih kamer nenadoma zagledala prazne oči. Obraze brez ušes. In roke in noge brez prstov. Tam visoko nad savano so pred nama trohneli ljudje! Bolni, sestradani, izčrpani soljudje, za katere nihče ne ve in sva jim bila midva prva in do danes edina priča! Za gnusno trohnenje teles v Nubskih gorah in Modrem Nilu je odgovorno sramotno trohnenje vrednot, src, zavesti in vesti privilegiranega dela človeštva, ki se še naprej spopada v svojih proxy vojnah na hrbtih nedolžnih staroselskih ljudi za nadzor naravnih virov na plemenskih ozemljih. Pa tudi agencije in organizacije, ki do danes še niso odreagirale na naše klice na pomoč! Za vse vas, ki vam je še mar, pripravljamo nov dokumentarni film, ki bo, upamo, prepričal tudi uradnike WHO in OZN, da bodo opravili svojo dolžnost.

Z nakupom tega koledarja boste pomagali zaustaviti širjenje gobavosti!

Tomo in Bojana Križnar

Novi koledar Ustanove Tomo Križnar in humanitarne organizacije Hope za leto 2019 lahko naročite na:

Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Cena: 9 EUR + poštnina
Dobava: takoj

Plačilo na TRR Ustanove Tomo Križnar:  SI56 0510 0801 3175 987
BIC: ABANSI2X (račun bo priložen k pošiljki).

Pomagate nam lahko tudi tako, da Ustanovi namenite del vaše dohodnine. Povezava do obrazca:
OBRAZEC za namenitev dela dohodnine Ustanovi Tomo Križnar

 Prosim, pomagajte nam širiti to sporočilo.

Najlepša hvala za sodelovanje in srečno novo leto 2019

Tomo in Bojana Križnar

V prvem albumu predstavljava obupane obraze gobavosti, v drugem pa utrinke vsakdana v Nubskih gorah.

Nubske gore marec 2018   Nuba 2016 2017

Rokoborbe v Nubskih gorah. Ljudstvo Mesakin. December 2017:

 Mletje prosa v Nubskih gorah:

 Petje in ples:

 

************************************************************************************************************************

Govor na otvoritvi 11th European Public Health conference
Ljubljana 29. november 2018

NIHČE VEČ NI OSAMLJEN OTOK

Strokovnjaki javnega zdravja so, glede na vlogo, ki jo imajo na področju zdravja, zavezani, da pomagajo preprečevati mednarodnim  korporacijam kovanje dobičkov na račun prebivalcev, še posebej tistih, ki živijo v veliki stiski. Njihova misija temelji na humanosti in človekoljubju. Poslanstvo institutov je zavzemanje za javno blaginjo.

Za javno in skupno dobro.

Za skupno dobro in to ne samo v okvirih nacije.

Verjamem, da se danes, 29. novembra 2018, že večina prisotnih ponovno zavedamo, da se nacionalnega zdravja ne da zapreti v nekakšen sanatorij vrh »Čarobne gore«,  ki ga je opisoval na predvečer 1. svetovne vojne Tomas Mann. Ali ga braniti v nekakšnem ogromozanskem podzemnem bunkerju, kot gledamo v hollywoodskih filmih iz 2. svetovne vojne. Niti se zdravja ne da izolirati in zapečatiti v neke vrste srednjeveški leprozorij, v katerega nihče ne sme in v katerega nihče ne more.  

Kvaliteta življenja v našem priviligiranem delu planeta je odvisna od kvalitete življenja soljudi okoli nas. Epidemije bolezni in nasilja brez konca  kraja, trpljenja onkraj – onih na drugi strani ostrin britvic, ali »onih drugih in drugačnih tam dol«, kot preprosto pogosto rečemo, vplivajo na naše dobro počutje in zdravje, tudi če tega nočemo. Preganjanje, iztrebljanje, boj za golo preživetje in neskončno umiranje vpliva tudi na naše življenje in smrt.

In to ne samo zaradi negativnega stresa, ki nas lovi, ko gledamo posledice vojn in karavane beguncev na naših ekranih.

Ozkih, omejenih, ozkosrčnih, brezdušnih, nespametnih ekranih naših digitaliziranih medijev.

***

Odgovorni predstavniki slovenskega Nacionalnega inštituta za javnego zdravje se zavedajo, da v Sloveniji ne živimo za nepropustno železno zaveso in se zato zanimajo za vse, kar se dogaja okoli nas. Morda ima za to nekaj zaslug tudi nekdanji in žal že pokojni predsednik Slovenije dr. Janez Drnovšek. Naš najbolj izkušeni politik, ki je v svojem času med drugim vodil tudi Gibanje neuvrščenih, me je, preden so se transaminaze njegove raka na ledvicah razmnožile tudi po drugih organih, januarja leta 2006 poslal kot svojega posebnega odposlanca po kostanj v žerjavico Darfurja. Mislim, da so se ravno zaradi njegove iniciative »Svet za Darfur« domačini v tej deželi začeli nekoliko bolj zavedati sveta okoli sebe in se takrat začeli množično odzivati na klice na pomoč soljudi v geostrateško eni najbolj nevralgičnih, nevrotičnih in rakavih enklav na Zemlji.

Ker nam takrat ni uspelo ustaviti širjenja raka v Darfurju, so se metastaze tega istega raka razmnožile vsepovsod drugje po Sudanu. In prav tako tudi Sahelu in Afriki in celem planetu in zdaj ogrožajo tudi nas v tej naši lični in idilični deželici na sončni strani Alp.

 Z ženo Bojano redno po vsaki poti na najbolj marginalizirana področja v Afriki redno tudi slovenskemu Nacionalnem inštitutu za javnego zdravje poročava, čemu vsemu sva tam priča. In to dokaj brez dlake na jaziku. S prstom naravnost kaževa, kaj in kdo vse je odgovoren za vse več strahu in groze in kolektivne apatije in depresije na Zemlji.

Delavci na področju javnega zdravja v Slovenji se očitno zavedajo, za kaj se zavzemava, in jih zato vidim resnično kot zgled za vse druge inštitucije. To je vzrok, zakaj sem vas danes prišel pozdraviti.

Sprašujete se: »Zakaj? Zakaj pobuda prihaja prav iz Slovenije?«

Odgovarjam vam tako kot pokojni predsednik: »Ja, zakaj pa ne?«

***

Režija: Od začetka pozdrava do zadnje tretjine se vmes na ekranu vrtijo slike proxy vojn, vojakov, upornikov in ogroženih civilistov. Darfur. Nuba. Modri Nil. Južni Sudan. Kongo. Somalija. Jemen. Čad. Niger …

 Večkrat se vmes pojavi risba noja, ki se čudi nad karikaturo birokrata z glavo v pesku.

skeptiki

Na slikah gledate ljudi, ki sem jih spremljal s kamero na ekspedicijah na južni rob Sahare od mojih študentskih let naprej do februarja letos. Vsa ta desetletja sem »te druge in drugačne« poslušal govoriti, kaj in zakaj jim dogaja.

Človeštvo smo kot eno telo in kar boli ledvice in jetra, čutijo tudi možgani in vest, zavest. Popotnik, kakršen sem, čutim širjenje transaminaz iz rakavih žarišč. Čutim te moje sopotnike – ponorele celice – potovati in prodirati pred mano v vse okončine in še zadnje pore. Čutim jih kot nacionalizme in nove in nove oblike fašizma, ki se jim vse manj soljudi zna upirati, zato ker postajajo alternativa dekadenci, ki se ji prepušča prosvetljenstvo in humanizem in tudi zdravstvo in zdravilstvo.

Nacionalno zdravje ni odvisno samo od zdravil iz kemije in biologije in rastlin in zdravilnih rastlin, ampak mora iskati zdravje tudi v širšem okolju, v širši sliki. Če gledamo širšo sliko, potem lahko vidimo, da stresa, ki ga zdaj doživljamo zaradi strahu pred terorizmom, vojnami za nadzor naravnih bogastev in iztrebljanja soljudi in naše potrtosti in preganjavice in vse druge motenosti, ne more ublažiti samo potiskanje glave v pesek.

Strokovnjaki javnega zdravja imajo možnost delovati v novem duhu človekoljubja, kot ga zdaj zahteva Čas. Pomembno je, da so ozaveščeni in da se zavzemajo za novo politiko, še preden bodo uporabljeni in zlorabljeni za iztrebljanje najširših množic. Kar zna biti končna misija v reševanju vprašanja človeštva, če bodo globalno oblast res prevzeli »terminatorji«  v zelo podobni obliki kot je bila tista, pred katero so bežali naši predniki v še ne tako oddaljeni zgodovini. 

***

To, kar vidim in trdim, ko se vračam domov v Evropo, vam bom poskusil razložiti na primeru. Ki se mi zdi še posebno primeren prav zato, ker skoraj ničesar ne skriva.

Režija: posnetki gobavcev. Nuba in Modri Nil.

Zdaj pa na posnetkih lahko vidite portrete naših soljudi, ki ne bežijo. In skoraj zagotovo ne bodo bežali k nam, ker so staroselci in se niso vajeni seliti. To so indigeni ljudje, ki so se zaradi izrivanja in odrivanja in marginaliziranja prilagodili in naučili preživeti izključno samo v naravi. Kmetje so, navezani na zemljo, katere modrosti ne morejo vzeti s seboj tako kot drugi v Svetem pismu ali Koranu. To so ljudje, ki raje umrejo, kot pa da bi prebegnili in izgubili svojo zemljo, s katero se poistovetijo, in identiteto, ki jim brani tudi njihovo moralo in etiko.

To so ljudje, ki branijo svojo zemljo in svoje žene in otroke z orožjem v  rokah. In so pripravljeni umreti in zdaj dejansko umirajo in kmalu utegnejo vsi umreti.

Z ženo Bojano sva zadnjo zimo v Nubskih gorah in Modrem Nilu, v obleganih in izoliranih in zapečatenih provincah, kjer v Sudanu po odcepitvi in razglasitvi nove države Republike Južni Sudan mori nova državljanska vojna, naletela na novo epidemijo gobavnosti.

Ki se širi zato, ker so domačini sestradani, ker si ne morejo več pridelati dovolj hrane, in izmozgani saj jim zato v stalnem stresu pred naslednjim bompardiranjem iz zraka in novim napadom po zemlji pada naravna obrambna sposobnost.

Po vrnitvi v cono udobja in navidezne varnosti doma si od 16. februarja prizadevava žrtvam vojne v Sudanu na pomoč priklicati Svetovno zdravstveno organizacijo. Na pomoč sva začela kričati najprej na našem, slovenskem Inštitutu za javno zdravje, kjer so se takoj odzvali in pomagali razširiti glas na naše slovensko Ministrstvo za zdravje. Prejšnja ministrica za zdravje je obiskala generalnega sekretarja WHO v Ženevi in poročala in zahtevala ukrepanje. 1. oktobra naj bi Ljubljano obiskal predstavnik WHO. Na sestanku naj bi se dogovorili, kako bo WHO uporabil 20.000 evrov, ki se jih je Slovenija odločila prispevati za preprečevanje širjenja gobavosti v Nubskih gorah.

Teden dni pred dogovorjenih sestankom se je WHO opravičil, rekoč, da ima predstavnik druge, bolj pomembne naloge. Obljubljeno je bilo, da nas obišče, ko bo imel čas.

Do danes, dva meseca kasneje, do srečanja še ni prišlo.

Mislim, da moj komentar ni potreben.

***

            Pa vendar, če ste še z menoj, naj razjasnim jasno to, kar vidim.

Domačine v Sahelu vidim trohneti pri živem telesu zaradi trohnjenja vesti in zavesti nas, ki imamo antibiotike, ki lahko že po prvem zaužitju preprečijo kužnost in po letu in pol rednega jemanja ozdravijo nesrečnike.

»Oni drugi in drugačni« trohnijo zaradi našega duhovnega trohnjenja. »Oni tam dol« trohnijo zaradi našega trohnečega duha, ki trohni v izgovarjanju, da je zaradi globalnih političnih razmer prenevarno na najbolj ogrožena področja. Naši politični voditelji trdijo, da ne smemo izzivati z bremenom belega človeka tamkajšnih verskih in vojaških avtoritet. Naše organizacije trdijo, da ne smejo tvegati življenja svojih delavcev.

V resnici pa gre le za to, da naša zahodna zunanja politika ni humanistična, ampak plenilska. Naša kultura ni človekoljubna, ampak dvolična, hinavska in zlagana in bolna. In zato ker, je bolna, zato, ker trohni, jo je zato treba zdraviti.

Ozdravljenje je možno le z dejanji.

***

            Z Bojano se bova čez dva tedna poskusila vrniti nazaj v Nubske gore.

            Tako kot vsakič in vsako sušno dobo sredi naše zime bova romala na žrtvenik sveta ilegalno. O vsem, kar bova tam našla leto po zadnjem obisku, nameravava posneti dokumentarni film.

        S seboj na vsak način želiva transportirati tudi ustrezne antibiotike proti gobavosti. Ne moreva se vrniti, rekoč, da sva prišla žrtve posneti še z droni in 360. kamerami, ker tisto, kar sva že posnela, najinim ljudem ni dovolj.

Režija: ob izhodu je nastavljenih sto koledarjev Ustanove Tomo Križnar in Hope Gobavost 2019. Nuba & Modri Nil, Sudan.

Prosim, vzemite zastonj naše koledarje. Srečno!

V gorah sva lani srečala entuziaste, lokalne medicinske praktikante, ki lahko prevzamejo na svoje rame zdravljenje. Seveda bodo potrebovali več znanja.

            Prosim, ali nama za začetek lahko pomagate vsaj do antibiotikov?

Vsi ste vabljeni!

Tomo Križnar
Postojna, 21. november 2018

************************************************************************************************************************

Dokumentarni film: Dosje: Med kompromisom in poslanstvom. Potret Janeza Drnovška

1.del: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174543790
2.del: https://4d.rtvslo.si/arhiv/dosje/174544938

V 2. delu pojasnim tudi sam, zakaj sva z Janezom sodelovala v Darfurju in kaj se je zgodilo ... In zakaj se še sedaj trudimo v Nubskih gorah in Modrem Nilu ...

************************************************************************************************************************
April 2018. Nubske gore, Sudan

Vabljeni k ogledu kratkega filma o gobavosti v Nubskih gorah, s katerim z ženo Bojano začenjava kampanjo pozivanja na pomoč Svetovno zdravstveno organizacijo.

https://www.youtube.com/watch?v=xzbfHC37e7Q&feature=youtu.be

************************************************************************************************************************

Oddajo za National Geographic, ki je bila najprej posneta za Radio Ars in so jo nato prepisali in objavili na MMC RTV Slovenija, so danes prenovljeno predvajali tudi na Intelekti-Radio Prvi. Vabljeni k poslušanju.

http://www.rtvslo.si/kultura/citat/tomo-kriznar/451955

https://radioprvi.rtvslo.si/2018/02/nocni-obisk-1106/

************************************************************************************************************************
Marec 2018. Nubske gore, Sudan

Z ženo Bojano sva nepričakovano odkrila žarišče gobavosti, bolezni, ki bi že pred vstopom v 3. tisočletje morala biti izkoreninjena ali vsaj pod nadzorom Svetovne zdravstvene organizacije (WHO). Le-ta naj bi sicer zagotavljala brezplačna zdravila in zdravljenje, ki traja 6 do 12 mesecev, vendar na tem območju ni nikogar. Okužba se tako nenadzorovano širi ...

 ************************************************************************************************************************

1. januar 2018. Tadoro, Nubske gore, Sudan:

Z ženo Bojano vam vsem, ki še verjamete v življenje pred smrtjo, želiva v novem letu vso srečo.
Tomo Križnar: Novoletno voščilo iz srca sveta

Bojana Pivk-Križnar: Zvezdni utrinki tudi na Zemlji  
'Od kod toliko moči tako majhnemu bitju, se sprašujem, bila je moja rešenica tukaj in zdaj. Je bilo to naključje ali je bil res čas ...
'

************************************************************************************************************************

Pred vstopom v praznično obdobje si vzemite nekaj trenutkov zase in preberite odlomek iz Tomove knjige Samotne sledi.
Povezava do odlomka

************************************************************************************************************************

8. december 2017: NOVI KOLEDAR 2018! 

Koledar 2018 prva stran.jpg

Happy Noam Chomsky day!

Noam Chomsky danes praznuje petinosemdeset let.

V svojem zadnjem intervjuju je izjavil: »Samo indigeni nas lahko še rešijo.«  

https://www.ecologise.in/2017/11/04/noam-chomsky-indigenous-people-are-the-only-hope-for-human-survival/

Naša naravna vrsta na Zemlji ne iztreblja samo endemičnih vrst rastlin in živali, ampak tudi svoje lastne in najbolj posebne predstavnike. Podobno kot v deževnih pragozdovih ob Amazonki, Kongu in vsepovsod v Aziji, kjer z izsekavanjem in požiganjem dreves morda izgubljamo zdravilo proti raku, tudi z iztrebljanjem najbolj indigenih staroselcev na Zemlji morda izgubljamo zdravilo proti ekološkim, socialnim in ostalim duhovnim boleznim »civiliziranega« dela sveta.   

Morda s tem res iztrebljamo našo edino in zadnjo rešitev!

Razglasitev nadnacionalnega naravnega kulturnega parka v Sudanu in Republiki Južni Sudan, za katero se zavzemamo v Ustanovi Tomo Križnar in humanitarni organizaciji Hope, in zaposlitev dronov – brezpilotnih letal, ki utegnejo varovati staroselce pred divjimi lovci podobno kot že varujejo divje živali  ponekod v Afriki, je morda in vsaj začasno najboljša  reširev za pol milijona najbolj nedolžnih ljudi na Zemlji.

Prosimo, pridružite se nam in pomagajte s svojim prispevkom dokončati montažo dokumentarnega filma »Droni nad koreninami človeštva,« ki ga že od 2013 snemamo v Sudanu.

S tem filmom bodo žrtvovani na žrtvenikih celega planeta v obeh Sudanih mogoče še uspeli priklicati na pomoč pozornost še občutljivih ostalih soljudi.

Novi koledar Ustanove Tomo Križnar in humanitarne organizacije Hope za leto 2018 »SAMO INGIDENI NAS LAHKO ŠE REŠIJO« lahko naročite na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

Cena: 9 EUR + poštnina
Plačilo na TRR Ustanove Tomo Križnar:  SI56 0510 0801 3175 987
BIC: ABANSI2X (račun bo priložen k pošiljki).

Prosim, pomagajte nam širiti to sporočilo.

Pomagate nam lahko tudi tako, da Ustanovi namenite del vaše dohodnine. Povezava do obrazca: OBRAZEC za namenitev dela dohodnine Ustanovi Tomo Križnar

Ogled koledarja 2018 (PDF datoteka)

Najlepša hvala za sodelovanje in srečno novo Noam Chomsky leto 2018.

Tomo Križnar

************************************************************************************************************************

10. april 2017: Kon Victor Dimo intervju - Oddaja Kon Victor Dimo Profil, RTVSLO1, objavljeno 24.marec 2017 
(link do oddaje na RTVSLO1

************************************************************************************************************************

3. december 2016 - NOVI KOLEDAR 2017!


Stenski koledar, 48 x 34 cm
Cena: 9 EUR plus poštnina
Naročila na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Plačilo: na TRR Ustanove Tomo Križnar
TRR: SI56 0510 0801 3175 987, BIC:ABANSI2X
Račun bo priložen k pošiljki

Vaš prispevek bo namenjen postprodukciji novega dokumentarnega filma "Droni nad koreninami človeštva."

Ogled koledarja (PDF datoteka)

 Tudi letos vam predstavljamo žrtvovane, iztrebljane, najbolj pozabljene soljudi v Sudanu. In tokrat tudi v novi in odcepljeni Republiki Južni Sudan. Zaradi nove vojne med predsednikom Republike Južni Sudan in vodjem Dink Salva Kiirom in podpredsednikom in vodjem Nuerov Riekom Macharjem, ki je izbruhnila junija letos in zdaj onemogoča gibanje po celi novi državi in tudi prehod čez mejo na severu, pa tudi zaradi politike EU, ki je poleti nakazala Omarju Bashirju 165 milijonov evrov za nadzor sudanskih meja in trgovine z begunci in preprečevanje bežanja čez Saharo in Sredozemsko morje v Evropo, je po novem zdaj dostop v Nubske gore, Modri Nil in Darfur še težji. Morda celo onemogočen. Morda se v novem letu 2017 ne bomo mogli več vrniti nazaj. Morda v novem letu 2017 čaka Nube v Kauniaru in Komoganze v Modrem Nilu prva »dokončna rešitev vprašanja staroselcev«. 

 Razglasitev nadnacionalnega naravnega kulturnega parka, za katero se zavzemamo v Ustanovi Tomo Križnar in humanitarni organizaciji Hope, in zaposlitev dronov – brezpilotnih letal, ki utegnejo varovati staroselce pred divjimi lovci podobno kot že varujejo divje živali ponekod v Afriki, je morda in vsaj začasno – najboljša reširev za pol milijona najbolj nedolžnih ljudi na Zemlji.

Prosimo, pridružite se nam in pomagajte s svojim prispevkom dokončati montažo dokumentarnega filma »Droni nad koreninami človeštva«. S tem filmom bodo žrtvovani na tem žrtveniku celega planeta mogoče še uspeli priklicati na pomoč pozornost še občutljivih ostalih soljudi.

************************************************************************************************************************

3. december 2016: Tudi Evropejci živite v zaporu! - Tomov prispevek za Sobotno prilogo Dela, objavljeno 11.6.2016
(link na originalni članek, skeniran prispevek) 

************************************************************************************************************************

Torek, 4. oktober 2016 ob 19.00: Kaos sveta s Tomom Križnarjem

Vabljeni v Hostel Celica, Metelkova 8, Ljubljana (Galerija Srečišče v hostlu Celica) kjer bo projekcija filma 
Kaos sveta 

Film je nastal v sodelovanju z borcem za človekove pravice Tomom Križnarjem in novinarjema Erikom Valenčičem ter Ervinom Hladnikom Milharčičom in na kritičen način prikazuje dogajanja po svetu, na katerega danes še vedno prepogosto pozabljamo. Situacije po svetu o katerih nam pripovedujejo nastopajoči, razkrivajo zgodbe v drugačni, bolj žalostni in tragični luči, kot nam jo predstavljajo različni medijski kanali. Kaj vse nam prikrivajo? Zakaj nam novinarji zmotno poročajo iz terena? Kdo vse stoji za tem? Kakšni so interesi? Kako daleč bomo prišli z vsem tem?

Film bo predvajan z angleškimi podnapisi.
Filmu sledi pogovor s Tomom Križnarjem, ambasadorjem Bivaka.
http://popotniskonovinarstvo.si/portfolio-item/kaos-sveta/
Dogodek organizira: Socialna akademija, Popotniško novinarstvo

Vstop prost.
Vabljeni.

************************************************************************************************************************

30. maj 2016: Po petnajstih dneh v rokah Nacionalne varnosti je Tomo Križnar danes ob 10:00 zapustil tla Republike Južni Sudan. Ob 22.35 bo pristal na letališču Marko Polo v Benetkah. Po prihodu bo na voljo tudi za vsa dodatna vprašanja.

Ob tej prvi priložnosti se zahvaljuje vsem, ki ste mu pomagali!

Bojana Pivk-Križnar 

************************************************************************************************************************

13. marec 2016: Daljša verzija intervjuja iz Nedeljskega Dnevnika: "Terorizem je v resnici posel" - objavljen 9. marca 2016. Intervjujal Franci Kek.

************************************************************************************************************************

NOVI KOLEDAR 2016: "TISTI, KI NE BEŽIJO"

Cena: 9 EUR plus poštnina
Naročila na: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
Plačilo: na TRR Ustanove Tomo Križnar
TRR: SI56 0510 0801 3175 987, BIC:ABANSI2X
račun bo priložen k pošiljki

Vaš prispevek bo namenjen postprodukciji novega dokumentarnega filma "Droni nad koreninami človeštva."
Ogled koledarja (PDF datoteka)
************************************************************************************************************************
25. november 2015: Tomu Križnarju je nemška fundacija za etiko in gospodarstvo Ethecon v soboto, 21. novembra, v Berlinu podelila mednarodno nagrado modri planet. Žirija je med drugim v obrazložitev zapisala: "Nagrada gre neustrašnemu, neutrudnemu borcu, ki ljudem vrača dostojanstvo in upanje v boljšo prihodnost. V svetu, kjer je edini kriterij za odločitve dobiček, slovenski borec za človekove pravice Tomo Križnar izrazito prispeva k ohranjanju in reševanju modrega planeta.''  

Obenem fundacija Etheconpodeljuje tudi nagrado črni planet, ki si jo je letos zaradi uničevanja planeta prislužila ameriška kemična tovarna DowChemical. Pri odpravljanju povzročenih katastrof fundacija med drugim v Bhopalu in Fukujami pomaga pri gradnji bolnic.

Dogovori, kako in na kakšen način bo Ethecon pomagal staroselcem,ki v Nubskih gorah in provinci Modri Nil doživljajo genocid, kot že vrsto let dokazuje Tomo skupaj s podporniki, in so hkrati semena za prihodnost človeštva,so še v teku. O končnem dogovoru s fundacijo Ethecon in o njihovi obliki pomoči najbolj nedolžnim na planetu vas bomo obvestili tudi na naši spletni strani.

Na spodnjih povezavah si lahko pogledate posnetek podelitve s Tomovim govorom in ob tej priložnosti nastali prispevek na RTV SLO.

http://livestre.am/5fm5z

http://www.rtvslo.si/moja-generacija/tomo-kriznar-dobitnik-mednarodne-nagrade-modri-planet/379218


************************************************************************************************************************
9. november 2015: Razstava risb nubskih otrok

Razstavo risb otrok iz votlin v Nubskih gorah si boste po otvoritivi v Evropskem parlamentu lahko ogledali tudi v Sloveniji. Na otvoritev razstave "Začutite, kar čutijo nedolžni" v Desnem atriju Mestne hiše v Ljubljani vas vabimo 17. 11. 2015 ob 18.00.
Razstava bo na ogled do 10. 12. 2015.

ZLOŽENKA - otroška razstava risb v Evropskem parlamentu



************************************************************************************************************************

9. september 2015 - Knjižnica Logatec vas prijazno vabi na predavanje:


************************************************************************************************************************

9. september 2015: O begunski krizi v oddaji Studio city, RTV Slovenija

************************************************************************************************************************

25. avgust 2015: Tomov intervju na Valu 202

Tomo Križnar piše novo knjigo

Datum: 22. avg. 2015
Dolžina: 16 min. 33 s.

Aktivist, ki mu nikoli ne zmanjka energije in je, tako se zdi, vedno v gibanju in odkrivanju, te dni sedi v mirnem, napol vaškem okolju na Gorenjskem. Kar, priznava, zanj ni enostavno. Tomo Križnar namreč piše novo knjigo, s katero bo še enkrat pozval k ohranitvi nedolžnih ljudstev, ki so sicer na geopolitični šahovnici prezrta in brez moči. A vsebina knjige bo le krajši del pogovora, večinoma bo Tomo govoril o migrantih, ki prihajajo v Evropo, in o prepogosto prezrtih vzrokih migracij.

Novinar: Nejc Jemec

************************************************************************************************************************

14. julij 2015: Intervju s Tomom Križnarjem na prvem programu RTVSLO v oddaji Poletna scena

************************************************************************************************************************

14. julij 2015: Evropska poslanka Tanja Fajon (S&D/SD) Vas vljudno vabi v četrtek, 16. julija 2015, ob 18. uri, v Kavarno SEM, Metelkova 2, Ljubljana na okroglo mizo BEGUNSTVO DANES IN JUTRI z uglednimi gosti:

Faila Pašić Bišić, častna ambasadorka medkulturnega dialoga
Nina Gregori, Ministrstvo za notranje zadeve, Generalna direktorica Direktorata za upravne
notranje zadeve, migracije in naturalizacijo
Tomo Križnar, aktivist za človekove pravice, novinar, pisec in snemalec dokumentarnih filmov
Klemen Mihelič, humanitarna ustanova H.O.P.E
Suleiman Jamous, humanitarni koordinator JEM
Andrej Šter, Ministrstvo za zunanje zadeve, vodja konzularnega sektorja

Zadnji delitveni ključ, po katerem naj bi Slovenija sprejela okoli 700 beguncev, je sprožil številne polemike in veliko negativnih odzivov. Predlogu slovenska vlada ni preveč naklonjena, prav tako ne velik del državljanov. V zavesti Slovencev se vse bolj ukoreninja prepričanje, da gre bodisi za islamske teroriste bodisi za neizobražene reveže, ki nam bodo odžirali delo in si pridobivali privilegije, do katerih niso upravičeni. Tovrstno neargumentirano in z dokazi nepodprto razmišljanje podpihuje ksenofobijo in ni skladno s temelji in vrednotami EU. Z uglednimi gosti želim odgovoriti na obstoječe stereotipe ter številna vprašanja, povezana z vzroki begunske krize in njenim reševanjem, odgovornostjo svetovnih in evropskih akterjev in pa o človeških obrazih beguncev, ljudi, ki v nagonu po preživetju iščejo pomoč v razvitem delu sveta.

************************************************************************************************************************

1. julij 2015: Tomov intervju v Sobotni prilogi Večera (13. 6. 2015, PDF format)

************************************************************************************************************************

13. junij 2015: "Komu zvoni" - Tomovo sporočilo javnosti
************************************************************************************************************************

6. junij 2015: Tomo Križnar je prejel nagrado "European citizens' prize" za leto 2015.

Njegovo sporočilo ob prejetju:

Spoštovani,
hvala!
Najlepša hvala, še posebno, če bom imel priložnost povedati svoje sporočilo. Ki je na kratko in preprosto takole:

Takoj, danes, ne jutri, potrebujemo novo politiko do žrtev klimatskih sprememb in vojn za nadzor naravnih virov v Afriki, še posebno v Sahelu in konkretno v Sudanu, kjer je bila na »demokratičnih volitvah« ravnokar ponovno »izvoljena« vojaška islamska fundamentalistična hunta Omarja Bashirja, za katerim je Mednarodno sodišče v Haagu že leta 2011 izdalo tiralico z obtožnico, da je kriv genocida v Darfurju.

Množice beguncev pred žejo, lakoto, nasiljem in vsesplošno neprespektivnostjo, ki bežijo po avtocesti čez Saharo in Sredozemsko morje in se na najbolj dramatične načine utapljajo na našem pragu in so končno javno izpostavljene tudi v naših medijih, so nam sporočilo, da zunanja politika EU ne sme več podpirati lokalnih elit v Afriki s katerimi si naši evropski koristolovci in vojni dobičkarji delijo fantastične dobičke. In da moramo takoj, danes, ne jutri, začeti podpirati soljudi, domačine, staroselce, da jim bo omogočeno ostati doma in se preživljati z delom svojih rok in angažiranjem svojih potencialov in kapacitet , ne pa da so v boju za golo preživetje prisiljeni bežati v njim tuje in neprijazno okolje, v naše breme in slabo vest in vse bolj prisotne občutke ogroženosti in destabilizacije, ki načenja »cono udobja«, podobno kot je nekoč prej Rimski imperij.

Tej katastrofalni politiki se somišljeniki zoperstavljamo s produkcijo dokumentarnih filmov (Nuba, čisti ljudje", "Dar Fur – Vojna za vodo", Oči in ušesa boga – video nadzor Sudana … ) in z vzgajanjem in z opremljanjem domačinov z digitalno tehnologijo in s satelitskimi povezavami na svetovni splet, kar jim omogoča da sami kričijo na pomoč. Zadnje dve leti pa tudi s cenenimi droni z nameščenimi kamerami in lobiranjem za razglasitev področij z najbolj bogato kulturno dediščino, ki seveda ni materialna ampak jo vsak lahko opazi v staroselskih vrednotah sobivanja in sožitja v danih naravnih okoljih na žrtvenikih sveta, za neke vrste "transnacionalne naravne parke", ki utegnejo rešiti staroselske družine podobno kot rešujejo združbe goril in slonov v bolj varnih predelih Afrike.

Za uresničitev te ideje naša civilna pobuda potrebuje čim širšo podporo še občutljivih in dobronamernih prebivalcev Evropske Unije.

Tomo Križnar

************************************************************************************************************************

10. maj 2015: Posnetki iz vasi Kau, Niaro in Fungor, na vzhodu Nubskih gora, april 2015



************************************************************************************************************************

2. maj 2015

Ubij sužnja s sužnjem – nova sezona

Tomov prispevek za Sobotno prilogo Dela


************************************************************************************************************************

23. april 2015
Vabljeni na predavanje Bojane Pivk-Križnar in Toma Križnarja v petek, 24. 4. 2015, ob 19.00, v Mestno knjižnico Izola ter na odprtje njune tematske in fotografske razstave "Ali je otroštvo pod istim soncem res lahko tako drugačno?" v osrčje Izole, v galerijo Plac Izolanov, v soboto, 25. 4. 2015 ob 11.00

************************************************************************************************************************

8. marec 2015: Najnovejša pričevanja Toma Križnarja o trenutnem stanju staroselcev v pokrajini Kowalib


************************************************************************************************************************

26. februar 2015  

Prodajna razstava fotografij

 

************************************************************************************************************************

26. februar 2015 

Prireditev ob prodajni razstavi

Na OŠ 8 talcev Logatec je 18. februarja zaživela tematska in prodajna fotografska razstava z naslovom "Ali je pod istim soncem otroštvo res lahko tako drugačno?"
 

***********************************************************************************************************************

24. februar 2015: Danes ob 20.00 vabljeni v TRAINSTATION SQUAT Kranj na brezplačni ogled
filma Kaos sveta, ki govori o svetu, ki nam ga mediji in korporacije zmotno predstavljajo za doseganje lastnih interesov. Več o datumih predvajanja filma in o sami v sebini filma pa v nadaljevanju.

Povezava do vsebine filma

Film se bo predvajal:

24. 2. 2015, 20:00 - TRAINSTATION SQUAT Kranj
07. 3. 2015, 19:00 - Kino Velenje
08. 3. 2015, 17:00 - Kino Velenje
14. 3. 2015, 19:00 - Kulturni dom Nazarje
20. 3. 2015, 16:00 - Kolosej Ljubljana
20. 3. 2015, 16:00 - Kolosej Maribor
21. 3. 2015, 16:00 - Kolosej Ljubljana
21. 3. 2015, 16:00 - Kolosej Maribor
21. 3. 2015, 16:00 - Kolosej Kranj
22. 3. 2015, 16:00 - Kolosej Ljubljana

Vstop za vsa predvajanja je prost!

Film je nastal v sodelovanju z borcem za človekove pravice Tomom Križnarjem in novinarjema Erikom Valenčičem ter Ervinom Hladnikom Milharčičom. Na kritičen način prikazuje dogajanja po svetu, na katerega danes še vedno prepogosto pozabljamo.
Film se prepleta z govorom treh izjemno dobrih novinarjev, z različnimi izkušnjami in pogledi na dogajanja po svetu, ki svoj čas preživljajo stran od doma in tvegajo svoja življenja, zato, da bi svetu sporočali realno stanje s terena. Večkrat se zgodi, da resnica ne pride do ljudi, zaradi nasprotnih interesov velikih korporacij, držav in vplivnih posameznikov!
Situacije po svetu o katerih nam pripovedujejo nastopajoči, razkrivajo zgodbe v drugačni, bolj žalostni in tragični luči, kot nam jo predstavljajo različni medijski kanali.
Kaj vse nam prikrivajo?
Zakaj nam zmotno poročajo s terena?
Kdo vse stoji za tem?
Kakšni so interesi?
Kako daleč bomo prišli z vsem tem?

Zaprite oči in odprite svoja srca!

***********************************************************************************************************************

16. februar 2017


************************************************************************************************************************

6. februar 2015 

To, kar gledam, je ...

Zdravo vsem. Danes ne bom poslal nobenih slik. To kar gledam je to much. Včerja zjutraj ob cca 10.00 am je raketa iz Kaduglija zadela dom Ministra za informacije v vasi Um Sardiba. Raketa je eksplodirala nad lisičjo luknjo v kateri se je skrivalo devet otrok. Trije so bili takoj mrtvi, ostalih šest so vaščani takoj prepeljali v bolnico Matere usmiljenja v Gidelu, kjer je dr. Tom povedal, da trije nimajo dosti možnosti.

Tomo Križnar, Kauda, 3. februar 2015, 21.23

************************************************************************************************************************

2. februar 2015: Bolgarska posadka helikopterja zapustila nubske gore
Ravnanje s temi šestimi tujci je lep primer kako nubska kultura sprejema vsakega prišleka, ni važno kako pride, kot "božjo kreacijo, kot sami pravijo, ki jo je prav spoštovati in gostoljubno pomagati. In da SPLA North ni ISIL ali Boku Haram, kot skušajo svet prepričati NIF in NCP v Kartumu. Več o dogodku pa si lahko preberete na tej povezavi

************************************************************************************************************************

28. januar 2015: Kauda (Nubsko gorovje, Južni Kordofan, Sudan), torek 27.1.2015 cca 13h30'. 21 bomb, dva ranjena, en prašič in ena kokoš mrtva.


************************************************************************************************************************

24. januar 2015: Modri Nil - Bojana Pivk Križnar in Tomo Križnar - 2. del


************************************************************************************************************************

23. januar 2015:  Modri Nil - Bojana Pivk Križnar in Tomo Križnar, december 2014 - januar 2015

 

 

 

      

Copyright © 2017. All Rights Reserved.