Jezik / Language



Ustanova Toma Križnarja
Turistična 4
4202 Naklo

Za zaščito domorodnih ljudi v Nubskih gorah so zdaj najbolj pomembne "leteče kamere." Prosim, donirajte za postprodukcijo novega dokumentarnega filma o letečih kamerah, ki ga od januarja 2013 snemamo v Nubskih gorah.

Leteča kamera

Ustanova, ki jo je ustanovil Tomo Križnar s podporniki, producira dokumentarne filme in knjige, ki imajo cilj pridobiti zavest človeštva o pomenu video nadzora področij v konfliktih. Še posebej pa osveščajo o nasilju nad staroselskimi ljudstvi.

                   TRR:
    SI56 0510 0801 3175 987
                   BIC:
             ABANSI2X

Sredstva lahko prispevate tudi tako, da kupite

KOLEDAR 2018Koledar 1 stran
 
 

 

 

 

Humanitarna ustanova H.O.P.E.

Letališka cesta 29
1000 Ljubljana


Donacije za kamere in internet
TRR:
   SI56 6100 0000 1966 537 BIC: HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Internet in kamere 

Donacije za vrtalno napravo:

TRR:
SI56 6100 0000 1846 742
BIC: HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Vrtalna naprava 

Ustanovo je po vrnitvi iz Darfurja ustanovil Klemen Mihelič s podporniki. Namen ustanove je zbiranje prispevkov za nakup in dostavo mobilne vrtalne naprave za vodo v Darfur ter prispevkov za video nadzor konfliktnih območij v obliki miniaturnih video kamer, mini prenosnikov in satelitskih anten za internet. 

Obe ustanovi tesno sodelujeta. 

 
Klemen Mihelič predstavlja miniaturne kamere ženskam v taborišču na čadsko-sudanski meji

Celoten film
Eyes and Ears of God
na YouTube

Sponzorji:




Pričevanja Toma Križnarja o trenutnem stanju staroselcev v pokrajini Kowalib

Tomo je v tem trenutku preveč fizično in čustveno izčrpan, da vam bi lahko podal pisno poročilo o vsem, čemur je bil priča zadnji mesec v Nubskih gorah, natančneje v pokrajini Kowalib, na enem izmed tamkajšnjih žrtvenikov sveta.

Jutra, dopoldneve, popoldneve in noči je preživljal z ljudmi, ki so že izgubili tako rekoč vse, skupaj so bili lačni, utrujeni ter izčrpani, skupaj so kopali in zajemali vodo iz vse globljih, težko dostopnih lukenj; skupaj z njimi je bežal pred bombniki, skakal v lisičje luknje in se skrival v votlinah ter tako varoval svoje telo pred vse pogostejšimi eksplozijami, ki z razpršenimi železnimi kosi ne izbirajo ciljev.
Namesto besedila naj tokrat pripoveduje niz fotografij, ki so se kot neme priče in zgodovinski dokaz zabeležile v objektiv Tomovega fotoaparata in fotoaparata njegovega dobrega prijatelja Kunde iz vasi Tungole.

Ker pa bosta upanje in srčna moč tako pri staroselcih kot pri Tomu zadnja na preizkušnji, Tomo v teh dneh odhaja na nova krizna žarišča, tisti, s katerimi pa si je v zadnjem mesecu delil isti košček Zemlje, pa zaupajo in verjamejo v vse nas, da jih ne bomo pustili umreti.

Februar 2015, Tungole, pokrajina Kowalib, Nubske gore