Jezik / Language

Ustanova Toma Križnarja
Turistična 4
4202 Naklo


Ustanova, ki jo je ustanovil Tomo Križnar s podporniki, producira dokumentarne filme in knjige, ki imajo cilj pridobiti zavest človeštva o pomenu zaščite staroselskih ljudstev na področij v vojnah tujih interesov za nadzor naravnih virov.

 

Prosimo donirajte za produkcijo novega dokumentarnega filma o razmerah v najteže dostopnih gorah Kauniaro.

PROSIMO, PRISPEVAJTE IN NAM POMAGAJTE DOKONČATI FILM IN ZAUSTAVITI ŠIRJENJE GOBAVOSTI.


                   TRR:
    SI56 0400 1004 8620 172
                   BIC:
             KBMASI2X

 


Sredstva lahko prispevate tudi tako, da kupite:

 


KOLEDAR 2022: Koledar 5

 

 

ROKOVNIK 2022:

Rokovnik 5

 
 

 

 

 

Humanitarna ustanova H.O.P.E.

Letališka cesta 29
1000 Ljubljana
www.hope.si

Donacije za kamere in internet
TRR:
   SI56 6100 0000 1846 742

BIC: HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Internet in kamere 


Ustanovo je po vrnitvi iz Darfurja ustanovil Klemen Mihelič s podporniki. Namen ustanove je zbiranje prispevkov za video nadzor konfliktnih območij v obliki miniaturnih video kamer, mini prenosnikov in satelitskih anten za internet. 

Obe ustanovi tesno sodelujeta. 

 
Klemen Mihelič predstavlja miniaturne kamere ženskam v taborišču na čadsko-sudanski meji

Celoten film
Eyes and Ears of God
na YouTube


Warning: "continue" targeting switch is equivalent to "break". Did you mean to use "continue 2"? in /var/www/vhosts/tomokriznar.com/httpdocs/templates/evatomo2/functions.php on line 185



Pričevanja Toma Križnarja o trenutnem stanju staroselcev v pokrajini Kowalib

Tomo je v tem trenutku preveč fizično in čustveno izčrpan, da vam bi lahko podal pisno poročilo o vsem, čemur je bil priča zadnji mesec v Nubskih gorah, natančneje v pokrajini Kowalib, na enem izmed tamkajšnjih žrtvenikov sveta.

Jutra, dopoldneve, popoldneve in noči je preživljal z ljudmi, ki so že izgubili tako rekoč vse, skupaj so bili lačni, utrujeni ter izčrpani, skupaj so kopali in zajemali vodo iz vse globljih, težko dostopnih lukenj; skupaj z njimi je bežal pred bombniki, skakal v lisičje luknje in se skrival v votlinah ter tako varoval svoje telo pred vse pogostejšimi eksplozijami, ki z razpršenimi železnimi kosi ne izbirajo ciljev.
Namesto besedila naj tokrat pripoveduje niz fotografij, ki so se kot neme priče in zgodovinski dokaz zabeležile v objektiv Tomovega fotoaparata in fotoaparata njegovega dobrega prijatelja Kunde iz vasi Tungole.

Ker pa bosta upanje in srčna moč tako pri staroselcih kot pri Tomu zadnja na preizkušnji, Tomo v teh dneh odhaja na nova krizna žarišča, tisti, s katerimi pa si je v zadnjem mesecu delil isti košček Zemlje, pa zaupajo in verjamejo v vse nas, da jih ne bomo pustili umreti.

Februar 2015, Tungole, pokrajina Kowalib, Nubske gore