Poročilo ob vrnitvi iz Sudana

Slovenska človekoljubna organizacija Hope in Ustanova Toma Križnarja sta tik pred največjim dežjem uspeli spraviti v provinco Modri Nil in Nubske gore v Sudanu novo pošiljko kamer za dokumentiranje skrite vojne.

V vojnih conah okoli še vedno nedefinirane meje med novo državo Južni Sudan in tem kar je ostalo do starega Sudana, preži zdaj že več kot 600 kamer, ki skupaj s prenosnimi računalniki in satelitski modemi afriškim staroselcem pomagajo nadomestiti skoraj popolno odsotnost svetovnih medije in profesionalnih opazovalcev mednarodne skupnosti.

Svetovnemu establišmentu s sudansko vojaško diktaturo Omarja Hassana al Bashirja, ki jo Mednarodno sodišče v Haagu obtožuje največjih zločinov proti človeštvu- vključno z genocidom – namreč še vedno ni uspelo ustaviti bombardiranj iz ruskih Antonovov in kitajskih migov, niti spogajati legalni dostop k žrtvam ujetim v gorah, votlinah in gozdovih na vojnih področjih, niti doseči humanitarnih koridorjev za razdeljevanje hrane in zdravil.

Slovenska pobuda je s pomočjo posnetkov grozodejstev lokalnih prostovoljcev v provincah, ki so jih tudi nekdanji soborci v 21.letni vojni, ki je vzela dva milijona življenj v Južnem Sudanu -prepustili usodi ob razglasitvi neodvisnosti julija lani, je uspela priklicati luč svetovnega žurnalizma in celo nebeški sij zvezd. George Clooney je februarja ilegalno obiskal Nubske gore, poročal v Kongresu in se nato dal aretirati pred sudansko ambasado.

Kamere ostajajo z domačini tudi ko jih spet zagrne mrak.

Sredstva za opremo staroselskih prostovoljcev so se do sedaj pridobivala izključno iz donacij posameznikov in brez vsake podpore institucij. Največ prispevajo bralci Križnarjeve knjige »Nafta in voda« in gledalci dokumentarnega filma »Oči in ušesa boga – Video nadzor Sudana«. To je že tretji film, ki je nastal v sodelovanja z režiserko Majo Weiss, Bela filmom in RTV Slovenijo in mu uspeva aktivirati človekoljubje in lobiranja za preživetje afriških staroselcev.

Humanitarna organizacija HOPE, ki jo je s somišljeniki ustanovil Klemen Mihelič decembra 2009 po vrnitvi z Križnarjem iz Darfurja, zbira sredstva na principu popolne transparentnosti in brez vsakih stroškov. Vsak prispevek je takoj viden na spletni strani www.hope.si. Vse kar se zbere se pretopi v opremo, nič se ne izgubi za plače, zavarovanja, potne stroške …

Križnar in Mihelič sta prestopila mejo iz Južnega Sudana v sudansko provinco Modri Nil koncu maja. Z pripadniki SRF (Sudan revolutionary front), ki zdaj povezuje borce proti režimu v Kartumu na celi bojni črti od Darfurja na zahodu prek Nubskih gora v osrednjem delu do Modrega Nila na vzhodu, sta obiskala staroselski plemeni Komo in Ganza na jugu »nedostopnega ozemlja«, katerim agencije OZN in tudi nevladne humanitarne organizacije odrekajo pomoč zato ker se – po njihovih besedah – »bojijo da jih bodo sudanske zračne sile bombardirale tako kot domačine«.

Križnarju se je sredi junija pridružila nečakinja Živa Ozmec, s katero sta poskušala v Nubske gore, vendar je napredujoča deževna doba ustavila vsa vozilain preprečila dostop do meje. Križnarju je uspelo šele, ko, ko je za par dni nehalo deževati in se je črna puhlica osušila ravno toliko, da je v terencu ene od treh humanitarnih organizacij, ki na skrivaj pomagajo Nubam, prečkal mejo. Razdelil je kamere in opremo, vežbal prostovoljce, nato pa tri tedne s sposojenim terenskim motorjem snemal deset tisoče beguncev pred množično lakoto, ki je doletela gore ker domačini zaradi stalnega zastraševanja in preganjanja niso uspeli posaditi dovolj sirka.

Križnarju je novo deževje za dva tedna preložilo vrnitev. Ko se bo to končalo enkrat oktobra – vsak ve da bo sledil največji napad vladne vojske. Afričani v Sudanu ne pričakujejo, da jih bodo rešila arabska pomlad protestnikov v Kartumu. Vse arabske vlade so bile rasistične. Zato ostaja samo ena rešitev: napad na Kartum.

Križnar leti domov z posnetki umiranja obleganih ljudi na žrtveniku sveta. Z njimi bo skušal ogorčiti Evropejce in jih aktivirati da bodo preprečili še večje trpljenje na obzorju po koncu dežja.

Tomo Križnar, za Ustanovo Tomo Križnar in Hope. Cairo, 18.julij 2012, 17.09.pm











Ustanova Toma Križnarja
Turistična 4
4202 Naklo

Za zaščito domorodnih ljudi v Nubskih gorah so zdaj najbolj pomembne "leteče kamere". Prosim donirajte za postprodukcijo novega dokumentarnega filma o letečih kamerah, ki ga od januarja 2013 snemamo v Nubskih gorah.

Leteča kamera

Ustanova, ki jo je ustanovil Tomo Križnar s podporniki, producira dokumentarne filme in knjige, ki imajo cilj pridobiti zavest človeštva o pomenu video nadzora področij v konfliktih. Še posebej pa osveščajo o nasilju nad staroselskimi ljudstvi.

TRR:
SI56 0510 0801 3175 987
BIC:
ABANSI2X

Sredstva lahko prispevate tudi tako, da kupite
KOLEDAR 2017




Humanitarna ustanova H.O.P.E.

Letališka cesta 29
1000 Ljubljana

Donacije za kamere in internet
TRR:
SI56 6100 0000 1966 537
BIC:
HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Internet in kamere

Donacije za vrtalno napravo
TRR:
SI56 6100 0000 1846 742
BIC:
HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Vrtalna naprava

Ustanovo je po vrnitvi iz Darfurja ustanovil Klemen Mihelič s podporniki. Namen ustanove je zbiranje prispevkov za nakup in dostavo mobilne vrtalne naprave za vodo v Darfur ter prispevkov za video nadzor konfliktnih območij v obliki miniaturnih video kamer, mini prenosnikov in satelitskih anten za internet.

Obe ustanovi tesno sodelujeta.


Klemen Mihelič predstavlja miniaturne kamere ženskam v taborišču na čadsko-sudanski meji


Celoten film
Eyes and Ears of God
na YouTube




sponzorji: