Pismo predsedniku Dr Janezu Drnovšku

Bahai, 13. 3. 2006 ob 06.57

Spoštovani predsednik, Ivo Vajgl in vsi zainteresirani

ZADNJA NOVICA: MINNI MINNAWI ARKO NI VEČ V ABUDJI, AMPAK V LIBIJI IN KAŽE, DA GA NE BO VEČ NA POGAJANJA NITI V DARFUR. LAHKO ŠE PREVERITE, KOLIKOR SEM MOGEL PREVERJATI SAM OD TUKAJ, MU JE PRED DVAJSETIMI DNEVI UMRL OČE. SEDEM DNI KASNEJE PA V NESREČI Z AVTOM ŠE SESTRA IN DVA NJEGOVA POMEMBNA KOMANDANTA (POWER SITE). NI SE UDELEŽIL POGREBNIH CEREMONIJ, BEGUNCI PRAVIJO, DA IZ BOJAZNI, KER SE UPOR NASPROTNIKOV PROTI NJEMU NA OSVOBOJENEM OZEMLJU JAČA. NE VEM TOČNO KDAJ, A ZGLEDA DA VEČ KOT TEDEN DNI NAZAJ SE JE UMAKNIL IZ ABUDJE ….V …. LIBIJO!

CHIF OF INTELEGENCY OMAR SULEIMAN TAHIR, KI ME JE IZGNAL S PODROČJA V SOBOTO, JE EDEN TISTIH, KI GA ŠE PODPIRAJO. SULEIMAN JAMMOUS JE POPOLNOMA PRAVILNO PRESODIL, DA BI ME NJEGOVI LAHKO ZAŠČITILI, ODPELJALI NAPREJ PO PLANU, IGNORIRALI ZAHTEVO PO MOJEM IZGONU, VENDAR BI TO ZAOSTRILO RAZMERE V KATERIH SEDAJ NA MIREN NAČIN SKUŠAJO PREPRIČATI ŠE ZADNJE MINNIJEVE KOMANDANTE, NAJ ODNEHAJO SLEDITI DIKTATORJEVI SMERI IN SE JIM PRIDRUŽIJO V SKUPNO DOBRO. V TA NAMEN BO DANES PRILETELA IZ N'DJAMENE DELEGACIJA DARFURSKIH INTELEKTUALCEV, KI JO VODI DR. SHARIF (PROFESOR NA ENI OD NORVEŠKIH UNIVERZ) V KATERI SO TUDI IZOBRAŽENI BEGUNCI, KI PRIHAJAJO IZ ERITREJE)

SULEIMAN JAMMOUS, KI SE JE VČERAJ JAVIL, POTEM KO JE DOBIL NAZAJ SATELITSKI TELEFON, JIH ČAKA ONKRAJ MEJE DVA KILOMETRA PROČ. Z VICE PRESIDENTOM IN GENERALNIM SEKRETARJEM (KI STA ME SPREJELA IN POVABILA TUDI NAŠEGA PREDSEDNIKA – SICER OBA PRODUKTA MINNIJEVE KONFERENCE V HASKANIDI NOVEMBRA LANI, KI JO JE SPONZORIRAL GADAFI) NAJ BI USKLADILI POT NAPREJ.

MINNI IN ABDEL WAHID STA V ABUDJI DRUG DRUGEGA OBTOŽEVALA IZDAJSTVA. ABDEL WAHID NI NA DOSTI BOLJŠEM GLASU KOT MINNI (TAKO PO NASILNOSTI DO POLITIČNIH TEKMECEV, KOT PO SPLOŠNI POŠTENOSTI IN PRIPRAVLJENOSTI PRODAT SE), VENDAR TRENUTNO ŠE ZASTOPA OPISANO STRUJO, V ABUDJI.

SHOGAR, PRI KATEREM SEM BIL DVA TEDNA V N'DJAMENI IN JAMMOUS ONKRAJ MEJE, ME ŽELITA KOT EDINEGA PRISOTNEGA PREDSTAVNIKA MEDIJEV NA SESTANEK DR. SHARIFA Z MINNJEVCI, KI NAJ BI SE DOGAJAL JUTRI ALI POJUTRIŠNJEM. NISO SE ŠE DOKONČNO IZRAZILI O NAČINU SREČANJA S SLOVENSKIM PREDSEDNIKOM. A ČUTIM, DA SE BODO DANES ALI JUTRI.

V VSAKEM PRIMERU PRIPOROČAM OBISK BAHAI IZ NASLEDNJIH RAZLOGOV:

Bahai leži na sami meji med Čadom in Sudanom na severu malo naprej od Tine, ki je zapisana na vseh zemljevidih. Pomoč za vsa taborišča sudanskih beguncev na čadski strani prihaja skozi Bahaii in skozi Libijo (Bengazi – oaza Kufra – Bahai – Abeche …, tako je z Gadafijem spogajala Condolesa Rice). Ima mednarodno letališče, ki je bilo omenjano konec februarja, da bi z njega odleteli uporniški predstavniki v Ljubljano. Dokler ni prišel International Rescue Commite v začetku leta 2004 in kasneje World Vision, UNHCR, Acted, TFC, Unicef, Norwegian Church Aid, SENAR, WFP … je bil samo majhen trg, koder so lokalni nomadi – Zaghawe z obeh strani meje, kupovali sol, sladkor, čaj, milo … V 15 km ali pol ure po makadamski cesti oddaljenem taborišču Ore Kashen je nastanjenih 34.000 beguncev. Prespati je popolnoma varno mogoče v bungalovih za visokimi zidovi z bodečo žico campa UNHCR, ki je bog in batina v deželi.

V Bahai ni nevarnosti napada džandžavidov, ker čadsko stran meje nadzirajo čadske sile in sudansko SLA uporniki za razliko od osrednjega južnega dela meje, kjer so prisotni sudanski vladni vojaki naprimer v El Džaneni, ki podpirajo džandžavide. Tod tudi ni nevarnosti napada čadskih upornikov, kot niže koder se ve, da okoli El Dženene na veliko pripravljajo za puč proti čadskemu predsedniku Idrissa Debbya. (o pripravah in skorajšnjem napadu sicer govore že vse od srede decembra) … Z lokalnimi žendarji smo že dan potem, ko so me zasliševali in skušali dobiti od mene kak frank, v dobrih odnosih. Njih šef me je prišel zjutraj obiskat v taborišče in prinesel čaj. Je tudi sam zagava in na veliko sprašuje o dr. Sharifu, ki je z njim v žlahti …

Kraj je zakopan v pesek, peščeni vihar je mimo, kamele čepe sem in tja po s suho travo poraščenih gričkih, nikjer ni videti ograd kot v vojni coni, preproste kockaste zidane hiše z pisano prebarvanimi vrati zgledajo prijazne. Trg je eksotično slikovit, večina trgovcev je darfurskih beguncev, ki se za razliko od libijskih in čadskih trudijo uspeti in so zato skromni in nadvse ustrežljivi. Meni zastonj dajejo elektriko, da lahko tole pišem, čaj, hrano, … Ni čutiti konfliktov med sudanskimi in čadskimi Zaghawami, begunci in domorodnimi ljudmi.

Na sicer makadamskem letališču pristajajo letala, ki so do sedaj pripeljala predstavnike ameriškega kongresa (dvakrat), dva ameriška senatorja, ameriškega ambasadorja v Čadu, predstavnike evropskih donatorjev, ki podpirajo taborišča v Čadu. Sosednja taborišča Iriba, Mile in Tulum je obiskal tudi Kofi Anan … Predstavniki AU priletijo vsake dva tedna …

ZAKAJ PREDLAGAM OBISK TABORIŠČA NA ČADSKI STRANI PREJ KOT NA SUDANSKI STRANI, KI JIH KONTROLIRAJO SUDANSKE OBLASTI:

  1. ZATO, KER NA SUDANSKI STRANI BEGUNCI NE UPAJO GOVORITI, SAJ JIH POTEM SUDANSKE OBLASTI PREGANJAJO – TUKAJ NA ČADSKI PA KOMAJ ČAKAJO, SAJ SE ČUTIJO VARNE IN SPODBUJANE OD ČADSKIH OBLASTI.
  2. ZATO, KER SE JE MOGOČE SREČATI Z NOVO NASTAJAJOČIM VODSTVOM SLA, KI JE DALEČ NAJMOČNEJŠA SKUPINA V UPORNIŠKEM GIBANJU, KI SO ZDAJ NASTANJENI TAKO VISOKO NA SEVERU ZARADI VARNOSTI. JAN PRONK JIH JE PRIŠEL FEBRUARJA OBISKATI Z HELIKOPTERJEM IZ EL FASHERJA V KRAJU MUSBATH IN HAMRAY, KI STA ZELO BLIZU. ČE BI PRESODILI, DA NI PAMETNO STOPITI NA OSVOBOJENO OZEMLJE, KI JE URADNO VENDARLE POD SUVERENOSTJO SUDANSKE VLADE JE SULEIMAN PONUDIL, DA BI PRIŠEL ČEZ MEJO SEM V ČAD.
  3. NA ENEM KRAJU IMATE TABORIŠČA, VODSTVO SLA, POVABITI SE DA SEM TUDI OSTALE SKUPINE. VERJETNO JE TU LAŽJE ZAGOTOVITI VARNOST. LOGISTIKO SE DA RAZMEROMA BREZ PROBLEMOV SPELJATI …

Za mnenje lahko vprašate tudi dr. Ibrahima Derragija, Nemčija, s katerim ste mislim že komunicirali in tudi sodeluje s Suleimanom Jammousom.

Ker sem Ivu Vajglu obljubil odgovor do ponedeljka zjutraj, naj neham. Ostajam na vezi. Še enkrat se opravičujem, da nisem bil dosegljiv v soboto – takrat so mi čadski žendarji takoj po izročitvi od SLA intelegence zaklenili vso prtljago, satelitskega telefona pa nisem upal javno kazati, ker je prepovedan (zakaj je prepovedan še vedno ne vem – saj se vendar vsi ponašajo z njimi)

Tomo Križnar

 






Ustanova Toma Križnarja
Turistična 4
4202 Naklo

Za zaščito domorodnih ljudi v Nubskih gorah so zdaj najbolj pomembne "leteče kamere". Prosim donirajte za postprodukcijo novega dokumentarnega filma o letečih kamerah, ki ga od januarja 2013 snemamo v Nubskih gorah.

Leteča kamera

Ustanova, ki jo je ustanovil Tomo Križnar s podporniki, producira dokumentarne filme in knjige, ki imajo cilj pridobiti zavest človeštva o pomenu video nadzora področij v konfliktih. Še posebej pa osveščajo o nasilju nad staroselskimi ljudstvi.

TRR:
SI56 0510 0801 3175 987
BIC:
ABANSI2X

Sredstva lahko prispevate tudi tako, da kupite
KOLEDAR 2017




Humanitarna ustanova H.O.P.E.

Letališka cesta 29
1000 Ljubljana

Donacije za kamere in internet
TRR:
SI56 6100 0000 1966 537
BIC:
HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Internet in kamere

Donacije za vrtalno napravo
TRR:
SI56 6100 0000 1846 742
BIC:
HDELSI22
Koda namena: CHAR
Namen: Vrtalna naprava

Ustanovo je po vrnitvi iz Darfurja ustanovil Klemen Mihelič s podporniki. Namen ustanove je zbiranje prispevkov za nakup in dostavo mobilne vrtalne naprave za vodo v Darfur ter prispevkov za video nadzor konfliktnih območij v obliki miniaturnih video kamer, mini prenosnikov in satelitskih anten za internet.

Obe ustanovi tesno sodelujeta.


Klemen Mihelič predstavlja miniaturne kamere ženskam v taborišču na čadsko-sudanski meji


Celoten film
Eyes and Ears of God
na YouTube




sponzorji: