Pismo predsedniku dr. Janezu Drnovšku

Begunsko taborišče Ore Kasouni, Bahai, 19. 3. 06

Spoštovani predsednik

V prejšnjem pismu sem vam poročal, da v našem taborišču tu na meji med Sudanom in Čadom z več kot 35.000 begunci iz Darfurja niti en šolar nima niti ene knjige. Danes vam sporočam, da v taborišču tudi sicer sploh ni nobenih knjig – razen seveda par izvodov Korana.

Vzrok?

Komite vodij vseh petih sektorjev taborišča, komite učiteljev in predstavnik Norweigen Church Aid govorijo isto zgodbo: Norweigen Church Aid, ki je specializiran za organiziranje knjižnic in ima z čadskimi oblastimi pogodbo za to, je lani julija taboriščnikom obljubil postavitev in opremo dveh knjižnic vključno z dvema tv sprejemnikoma, dvema dc predvajalnikoma in dvema generatorjema. Nomadi iz plemena Zaghawa, ki niso nikoli v svoji zgodovini oboževali knjižnice, tako kot mi, ki verjamemo, da je naše poreklo zapisano v knjigah, ampak so se za navdih in vodstvo obračali v zvezde, so v sektorju A iz plastične folije in palic postavili dva šotora, montirali surove deske za police, stesali nekaj grobih miz, tako kot so slišali,da zgledajo knjižnice v neskončno oddaljenem svetu, ki ga namerava porušiti vodja njihovih sovražnikov Bin Laden. Oktobra lani je NCA v Kartumu kupil 2000 sudanskih knjig in jih prek lokalnega prevoznika poslal s tovornjakom čez Kordofan in Darfur sem v Ore Kasouni, Bahaii. Po dva tisoč petsto kilometrih je v El Janani tik pred mejo Sudana s Čadom tovornjak s knjigami obtičal zaradi politične krize med sudanskim predsednikom Omarjem Beshirjem in čadskim predsednikom Iddrisom Debbyem (obtožujeta se, da drug drugemu pripravljata puč). Knjige niso smele čez mejo in konec. NCA je klical na pomoč Afriško unijo. Afriška unija je odgovorila, da je pripravljena ostanek, osemsto kilometrov čez banditsko področje čez Abeche in sem na sever blizu libijske meje v Bahaii knjige prepeljati s helikopterjem – a da bo za to potrebno kar nekaj časa. Koliko časa. Veliko časa. Koliko mesecev? Več kot več mesecev!

Medtem je v taborišče NCA prek Visokega komisariata združenih narodov za begunce UNHCR že poslal generatorje, televizorje in cd predvajalnike. Taboriščniki so se veselili, da bodo zdaj tudi v tej vukojebini prek satelitske antene lahko spremljali CNN, BBC World, El Jaziro. (Ne samo v taborišču v celem Bahaii ni niti ene satelitske antene, nobenih časopisov; domače in begunsko prebivalstvo si pomaga kvečjemu s tranzistorskimi sprejemniki, ki pa so kar naprej brez baterij, saj so dobave iz Libije zaradi puščavskih viharjev in muhavosti saharske trgovine, neredne). Tudi sami, tudi oni - največje žrtve vojne v Darfurju, bodo lahko spremljali kaj se dogaja z njihovo deželo v mlinih svetovne politike … Ko so predstavniki UNHCR odločili, da bodo tv sprejemnike, satelitske diske in generatorje in vso drugo že dobavljeno opremo - odpeljali nazaj. Zakaj? Zato ker NCA poteče pogodba in bo zdaj na njih, na UNHCR padla obveznost dobavljati bencin za generatorje. Komite taboriščnikov je takoj izrazil, da so pripravljeni njihovi ljudje sami zbirati denar za vsako kapljo bencina, samo da vsaj učitelji, intelektualci, od katerih je odvisna prihodnost njihove mladeži in s tem njih samih, ne bodo ostali brez duševne hrane, kar jih zdaj, ko so okusili slast osebnega razvoja, dela bolj frustrirane in depresivne kot pomanjkanje vsega ostalega.

Da bi držal obljubo in vendarle odprli knjižnici pred potekom svoje pogodbe in odhodom iz taborišča, je NCA med tem februarja v glavnem mestu Čada N'Djameni kupil 300 čadskih knjig in jih po zemlji s tovornjakom poslal v Ore Kasuani. Ta tovor knjig je prejšni teden res prispel, a je UNHCR preprečil, da bi jih razpakirali in postavili na police, zato, ker bi to pomenilo, da je knjižnica s tem vsaj simbolično odprta in bojazni, da bi taboriščniki lahko zahtevali nazaj tudi obljubljene generatorje in televizorje, za katere pa UNHCR zdaj ne more več izslediti, kam so med tem izginili. UNHCR vztraja, da bo dovolil odpreti knjižnico samo v primeru, če bo dospelo vseh 2000 knjig, ki pa so še vedno in bodo zaradi poskusa sestrelitve letala čadskega predsednika predvčerajšnjim v katerega je po splošnem prepričanju vpleten sudanski predsednik ostale obtičane v El Janeni na meji. AU še vedno trdi, da knjig ne sme prepeljati, ker bi se s tem vmešal v diplomatski problem dveh svojih članic … UN se za tako majhen problem ne zmenijo … Predstavnik NCA v Bahaii, oziroma Ore Kosuoni, čadski državljan Alpha Dumm zgleda depresiven. Vodja UNHCR v Bahaii Angela iz Gabona, ne želi dati nikakršnega intervjuja. Predstavnik francoske NGOs Acted, ki bi se lahko potegnil za begunske knjige, Američan Fred, se noče vmešavati, ker je UNHCR pač organizacija, ki jo mora njegova ubogati. Obadva me po lastnih besedah ne smeta sprejeti iz varnostnih razlogov: lahko sem vohun; živim z begunci, tak sem postal kot so oni, z onimi pa po pravilih njegove organizacije, ne sme prihajati v pretesen stik…

A tu so otroci in šolarji in njihovi starši in učiteljski komite in vodje taborišča, ki prosijo: »Povej svojemu predsedniku, o katerem smo slišali po tranzistorjih, da si upa postaviti po robu celemu svetu, vključno kompromisom Afriške unije s sudansko vlado in bivšimi kolonialnimi silami in novimi silami pri nas …, da ga čakamo 29. 3. 06 in da molimo zanj …«

Tomo Križnar – Kuku Abdigin